[ Pobierz całość w formacie PDF ]
lahko oboli0 in umrje0 , a zdaj se bojim. Zelo se bojim...
Kaj bi se bala, mama? Meni ni ni, to sama najbolje
utim. Le zato sem 0 la s teboj k zdravniku, da ti ugo-
dim.
Jaz sem bila v tvojih letih mona in velika, e skoro
popolnoma odrasla. Dobro se spominjam.
Ti si ti, mama. Ti si bila vedno nekaj posebnega, je
rekla hi in oi so se ji zaiskrile. Velika ljubezen in ponos
sta sijala iz njih.
Da, da, moja otro0 ka leta so bila srenej0 a od tvo-
jih, je menila mati. Nobenih skrbi nisem poznala,
niesar hudega nisem slutila v ivljenju.
No, vidi0 , zato ti je zdaj tem tee. In zakaj pravi0
,srenej0 a ? Kaj nisem tudi jaz srena? Lepo mi je, nie-
sar bolj0 ega si ne elim. Na0 a hi0 ica pa ti, Lena, Rajko,
to je najveja srea in najveje bogastvo zame, kar si ga
morem zamisliti, je zatrjevala.
Zelo dobra si, draga. Nobene boleine mi nisi priza-
dela nikdar, nobene teke ure. Le zdaj pazi, da postane0
150
NJENO IVLJE NJE
BESeDA
bolj zdrava in trdna, pa bom zadovoljna s teboj, ji je
odgovorila mati.
Tudi Leno je zaskrbelo, ko sta ji povedali doma, kaj je
rekel zdravnik.
To niso nobene 0 ale, je izjavila. akaj, jaz te e zre-
dim. Takoj jutri odpovem eni stranki mleko. Zdaj ga bo0
ti spila dva litra dnevno! In sira mora0 jesti, meda ti pri-
nesem od soseda, saj mi ga bo rad dal zate. Doma se to
jesen ne bo ve 0 ivalo, da ve0 . Zadosti je, da v 0 oli dela0 .
Kruh ti bom z maslom namazala, dvoje jajc ti bom dala
s seboj za dopoldne. Poka0 ljevati mi ne sme0 ve. Saj
imam tudi jaz nekaj pravice nate. Tako se mi zdi, da sem
tudi jaz njena mati, kaj, gospa? je vpra0 ala Tildo. Ali
se 0 e spominjate, kako ste bili bolni, ko je pri0 la na svet,
tam v Dragi? & Tri mesece je bila mama bolna in jaz
sem te pitala, draga moja, je pripovedovala Mimici. V
moji postelji si leala, jaz sem te na rokah nosila in te
negovala dan in no. Umrla bi bila, e ne bi bilo mene
takrat!
Saj vem, Lena, utim. Zato te imam tako rada, se je
nasmihala Mimica. Ves dan bom jedla, e bo0 ukaza-
la, in 0 e kihnila ne bom, e ne bo0 dovolila.
Ali malo je pomagalo mleko, malo sedenje na soncu
na vrtu popoldne. Vedno enako 0 ibka in drobna je bila
Mimica, njen glas je bil tenak in tih, vsak hip je po-
ka0 ljevala.
151
NJENO IVLJE NJE
BESeDA
Pa doma ostani, pusti 0 olo za nekaj mesecev, je
menila Tilda. Prenaporno je zate letati v mesto in sede-
ti v prenapolnjenem razredu, kjer je slab zrak, prah od
tkanin, soparica od gladil. Saj vem, kako je pri 0 ivilji, a
tam vas je prek 0 tirideset.
Ne, ne, doma ne bi zdrala. Preve sem navajena
0 ole. A ta hoja v mesto in nazaj, to je samo izprehod.
Zdravniki naravnost ukazujejo slabotnim ljudem izpre-
hajati se. Nikar se ne boj, mama, ni mi ni, se je branila
Mimica.
Neko ob slabem vremenu v burji se je jako prehladi-
la in morala ostati nekaj dni v postelji. Tilda je hotela
poslati po zdravnika, toda Mimica je prosila, da ne, in
trdila, da ji ni ni. Vsi ljudje na Krasu zdaj ka0 ljajo, to ni
ni posebnega. Lena naj ji skuha aja in v treh dneh bo
zdrava.
Leala je ves teden in potem 0 la zopet v 0 olo. Kakor
prej0 nje leto sta hodila z Rajkom zjutraj v mesto in se
popoldne ali proti veeru vraala.
Rajko je bil to leto 0 e bolj raztresen v 0 oli kakor prej0 -
nje. e pri prvi konferenci je bil imenovan v dveh pred-
metih.
Potrudi se vendar nekoliko, mu je prigovarjala Mi-
mica. In ne delaj mami takih skrbi. Saj vidi0 , kako teko
ivi. Plaevati mora tvojo 0 olnino, za to bi lahko kupila
152
NJENO IVLJE NJE
BESeDA
kaj drugega, potrebnega. Njeni evlji so e vsi raztrga-
ni.
Saj nikamor ne hodi, doma so pa dobri. e bolje, da
jih nima, drugae bi zopet stala vsak drugi dan pred mo-
jo 0 olo in lovila moje profesorje..., se je obregnil brat.
Raj0 i mi daj kaj jesti, laen sem ko volk. Pri nas doma
se sli0 ijo same pridige, od mame, od Lene, od tebe
jesti pa ne dobim. Meni daje Lena suh kruh, le tebe pi-
tajo kakor gos za Martinovo& Ne vem, kaj imajo s teboj.
Veseli naj bosta, da nisi debela ko vrea; to danes pri
dekletih ni moda. Vse so suhe kakor ti in 0 e bolj in nihe
ne dela zaradi tega komedij kakor pri nas& Polovico mi
lahko da0 in eno jajce tudi...
Mimica mu je dala mole vse, kar ji je zavila Lena v
torbo.
Lana bo0 ob desetih, nekaj si lahko obdri0 , je me-
nil Rajko milostljivo. Ali pa ti dam jaz svoj kos kruha&
Mene zobje bolijo, tebe pa ne. Jaz ne morem jesti suhe-
ga...
Mole je spravila njegov kos kruha v torbo. Ko ga je
ob desetih jedla, se ji je zdelo, da ima grenek okus& bo-
lelo jo je, da ji brat niesar ne privo0 i. Zatajevala je ka0 -
ljanje, kakor da je sama kriva, da boleha.
Rajko je bil jezen nanjo, da doma ni ve ne dela in ne
zaslui. Navadil se je bil njenih desetic, manjkale so mu.
Vedno je imel kupije s tovari0 i. Vse je e prodal, kar je
153
NJENO IVLJE NJE
BESeDA
imel 0 katel, rezbarij, slik, znamk in takih drobnjarij.
Tudi no je prodal in rekel doma, da ga je izgubil. Vsak
as si je izmislil, da potrebuje to in ono za barve, pa za
papir, zvezke, peresa in svinnike. Izmislil si je, da je
potrl po nesrei v 0 oli okno in da ga mora plaati. Kjer
je le mogel, je pri0 ipnil par krajcarjev. Kadar je 0 el po
svoje popravljene evlje k evljarju, je rekel, da je evljar
desetico ali dve ve raunal, kakor je v resnici; e mu je
mati sluajno naroila, da bi prinesel kak0 no stvar iz
mesta, je povsod priraunal par krajcarjev. In vendar ni
vse skupaj ni pomagalo; vsem je bil e dolan v 0 oli, te-
mu pet krajcarjev, onemu petnajst, tretjemu osem, etr-
temu dvajset. Doma je, kar je mogel, izberail od Lene
pa Mimice, pred materjo se je vendar nekoliko sramo-
val; bal se je je, teko je prena0 al njeno alost, njene
solzne poglede, kadar je pri0 el kak njegov greh na dan.
Ali posebno Mimica mu je morala dati vse, vse. Rada ga
je imela, njegovo laskanje jo je vso omehalo, vse mu je
storila, kar je zahteval. Kadar je pri0 el k njej in jo objel,
je e vedela, da zopet kaj hoe, in vendar je bila srena,
da je neen z njo. Vasih je izku0 ala nekoliko ugovarjati,
ali potem je postal brezobziren in surov.
Ah, kaj, daj, e ti pravim! Saj mi gre tako po pasje!
Drugim se petaki valjajo po epih, jaz pa 0 e vinarjev ni-
mam. Vsi imajo bogate tete, strice, botre, ki jim dajejo za
154
NJENO IVLJE NJE
BESeDA
god, za praznike, za vo0 ila, za sprievala. Vedno ima-
jo denar. Moji sorodniki pa so sami umazanci.
Moli, prosim te, da te mama ne sli0 i! se je zgrozi-
la Mimica.
Daj, pa pojdem! je silil.
In dala mu je, kar je zahteval, zadnji svinnik, ravni-
lo, radirko, knjigo, ki jo je dobila od prijateljice, prive-
sek, kar je pa bilo.
Goldinar potrebujem, je rekel pred boiem.
emu? Odkod naj ga vzamem?
V 0 oli sem dolan tovari0 em; e pred prazniki ne po-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]