[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ravnoraslega Bora so pokopali na poboju Ronega
hriba poleg njegove matere Jezerne Roe. Za njegovo
gomilo ni bilo nikjer ve cvetja.
No je premagala dan, da je bila sama najdalj0 a, dan pa
najkraji. Sonce se je nehalo oddaljevati od Velikega je-
zera, okrog katerega je bil sneg zapadel 0 ele vrhove vi0 -
jih hribov, doline in niji grii so bili pa 0 e vedno kop-
ni. Mraz 0 e ni bil povsem pritisnil, movirja so pa e za-
mrzovala in postajala vsak dan bolj prehodna.
Vztrajni Volk je bil trdno preverjen, da se oe nekega
dne zapotegne na svoje lei0 e kakor medved v brlog in
se bo do pomladi le redkokdaj pokazal zunaj na mosti-
0 u. Skrbelo ga je celo, da utegne zima Jelena vzeti. Pa se
je moak hudo zmotil.
Kakor bi bil na mah pozabil smrt ljubljene ene Jezer-
ne Roe in treh sinov, Jasnookega, Presukanega in Rav-
noraslega, je Ostrorogi dvignil sivo glavo in spet sam
zael ukazovati svojemu rodu. Vedel se je, kakor bi se bil
naenkrat domislil, da mora neutegoma opraviti 0 e nekaj
nadvse vanega.
Da gospodar po dolgem asu pripravlja spet veji lov,
je koli0 e hitro uganilo. Ko je Ostrorogi priel odbirati
mladce in moe sebi za spremstvo in ni prezrl prav no-
benega, ne starega ne mladega izvedenega lovca na bo-
bre, so se spreumeli, da Jelen tokrat ne priredi pogona
255
BOBRI 3: VRH BESeDA
v veliko ogrado ob rnem potoku, pa pa da gre iskat
kouhovino in bobrovino, ki jo bo uporabil za preme-
njave. In koj so zaeli ugibati, kam odpo0 lje pomladi go-
spodar odprave.
Oskrbljen za ve dni in opremljen z mreami in past-
mi in 0 e z vsem drugim lovskim orodjem in orojem, je
Ostrorogi z izbranimi lovci v 0 tevilnih tekih drevakih
odveslal proti Dolgi dolini. Nad Velikim jezerom je lea-
la megla. Iz jezerca v razcepu Dolge doline so pa prepo-
deni vodni ptii e zleteli v jasnino.
Ostrorogi je velel Vztrajnemu, naj vesla po Dolgem
potoku navzgor in naj sku0 a upleniti imve bobrov.
Sam da pogleda v Stransko dolino in da e pride ez
dva, tri dni za njim na Bobrovo skalo. Volk je oeta po-
gledal, kakor bi hotel vpra0 ati, kaj namerja. Rekel pa ni
ni. Samo prikimal je in zaveslal iz jezerca v gornji del
Dolgega potoka.
S tremi najbolj0 imi drevaki je Jelen proti veeru pri-
stal pod zadnjim bobri0 em na meji Turovcev. e pre-
den se je utaboril, je ukazal po razlivu razpeti mree in
na obrejih nastaviti pasti. Stari lovec, Sivi Polh, se je
zaudil in je nekako ugovarjal:
Mar bomo vse od kraja lovili, stare in mlade?
Vse.
Kaj ni 0 koda spodrastka?
Ne.
256
BOBRI 3: VRH BESeDA
E, kakor ve0 . Polh se je nerad lotil lova. Proti mlad-
cem, ki so mu pomagali, je bil kaj neprijazen. Nobeden
mu ni prav poprijel mree, 0 e manj pa kdo prav izkopal
jamo za past. Gospodarju pa ni upal oporekati. Je dobro
vedel, da bi ni ne zaleglo.
Zjutraj so lovci pobrali dokaj plena. Nekaj bobrov se
je ujelo v pasti, 0 e ve pa se jih je zamedlo v mree, da
niso mogli ve splavati na povr0 je vode in zajeti zraka.
Zadu0 ili so se.
Ne, kaj takega pa 0 e ne, je zmajeval Polh z glavo.
Le kak0 no gospodarstvo naj bi bilo to? Staremu gre na
otroje.
Ko je pa koj nato ukazal Jelen pretrgati jez, da se je
razliv odtekel in so se pokazali prej pod vodo skriti vho-
di v kopasta vodna gradi0 a, pa tudi rovi, ki so vodili v
trdinska gnezda bobrov, in priel izkopavati bobre iz
vodnih in obrenih skrivali0 , pa Sivi ve ni dvomil, da
se je Ostrorogemu zbledlo. Jelen je uganil njegove misli:
Se ti nespametno zdi, Polh, kar ponem?
Se mi. Prav zares se mi.
Sedaj ne ve0 , kaj delam. Spomladi mi da0 pa prav.
Komaj morem verjeti.
Bo0 e videl.
Naslednja dva dni je uniil Ostrorogi Jelen vsa bo-
bri0 a v Stranski dolini. Redkokateri bober je u0 el smr-
ti. Vse tri drevake je napolnil s plenom. Dal ga je odpe-
257
BOBRI 3: VRH BESeDA
ljati domov na koli0 e. Sam je pa s Sivim Polhom od0 el
po stezi ob vodi proti koncu Dolge doline.
Tudi Vztrajni Volk je uplenil e dokaj kouhov. Zde-
lo se mu jih je dovolj. Jelen mu je ukazal, naj odide ez
no z vsemi lovci do zadnjega v zgornje bobri0 e in naj
0 e naprej lovi. e prej naj pa prenese ogenj na drugi ko-
nec skale. Raz grob belega bobra naj pa odvali teko
kamnitno plo0 o.
Vztrajni Volk, ki je mislil oetu e oporekati, je mole
izpolnil njegov ukaz. Uganil je, da se gospodar hoe
nemoteno pogovoriti s kostmi belega bobra. Prav. Je bilo
potrebno. Morebiti se asi obrnejo.
Volk je od0 el. Ostrorogi Jelen je pa sam ostal na Bo-
brovi skali sredi potoka v koncu Dolge doline.
Razvlekla se je megla in na koli0 e pod Ronim hribom
je posijalo jasno sonce. S palico v roki in obleena v bele
ovje kouhe, tudi noge je imela ovite, je pri0 la Bela
Ovca iz koe na mosti0 e. Ozrla se je po lesketajoi se
jezerni gladini in zamrmrala: Nevidni hoe zado0 e-
nje.
Poasi je starica odsla navzdol k vodi. Kolena so ji kle-
cala in brez palice bi bila kar gotovo padla. Z velikim
trudom je zlezla v lahek drevak in ga odrinila z veslom
od pristajnega bruna.
258
BOBRI 3: VRH BESeDA
Po po0 evnini navzdol je pritekla Zorna Kalina. Kam
gre0 , Bela Ovca?
[ Pobierz całość w formacie PDF ]